Anton Podbevšek je nekdo, ki je znal iz bolečine narediti nekaj lepega.
Ko sem bila mlajša, sem si pesnike predstavljala kot rahlo zasanjane tipe, ki cele dneve sedijo pod drevesom, gledajo v nebo in pišejo verze v zvezek z usnjenimi platnicami. Malo čudaki, malo romantiki, malo odmaknjeni od resničnega svetar. Ampak potem…